20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/7


UREDBA SVETA (EURATOM) št. 1369/2013

z dne 13. decembra 2013

o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1990/2006

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 56 Akta in Protokola št. 4 k Aktu,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Protokolom št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi (1) k Aktu o pristopu iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 4), v katerem je bila leta 2004 s potrjena pripravljenost Unije, da Litvi zagotovi ustrezno dodatno pomoč Unije pri razgraditvi jedrske elektrarne Ignalina, in s poudarkom na tem izrazu solidarnosti, se je Litva zavezala, da bo enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina zaprla pred letom 2005, enoto 2 tega obrata pa najpozneje do 31. decembra 2009 in nato ti enoti razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Litva v ustreznih rokih zaprla obe zadevni enoti.

(2)

V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla jedrsko elektrarno Ignalina in dosegla pomemben napredek pri razgradnji. Da bi dosegli nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih dekontaminacije, razgradnje, ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da bi dosegli dokončno stanje v postopku razgradnje v skladu z načrtom za razgradnjo, so potrebna nadaljnja prizadevanja, hkrati pa je treba zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo za dokončanje razgradnje potrebna izdatna dodatna finančna sredstva.

(3)

Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.

(4)

Unija se je zavezala, da bo Litvi pomagala nositi izjemno finančno breme, ki ga predstavlja postopek razgradnje. Od predpristopnega obdobja je Litva od Unije prejela izdatno finančno podporo, zlasti prek programa Ignalina, vzpostavljenega za obdobje 2007–2013. Finančna podpora Unije v okviru tega programa bo prenehala leta 2013.

(5)

Ob priznavanju zaveze Unije iz Protokola št. 4 ter na podlagi prošnje Bolgarije, Litve in Slovaške za dodatno financiranje je Komisija v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 „Proračun za strategijo Evropa 2020“ v splošnem proračunu Unije za jedrsko varnost in razgradnjo predvidela znesek 700 milijonov EUR. Od tega je 500 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011, kar je približno 553 milijonov EUR glede na sedanje cene, predvidenih za novi program za dodatno podporo za razgradnjo enot 1in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1, enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ignalina in enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v obdobju od leta 2014 do leta 2020.

(6)

Na podlagi rezultatov poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju je mogoče pregledati znesek odobritev za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice.

(7)

S podporo, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba zagotoviti nemoteno nadaljevanje razgradnje, usmerjena pa bi morala biti v ukrepe za dosego dokončnega stanja v postopku razgradnje, pri čemer bi bilo treba hkrati zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov; ti ukrepi bi namreč imeli največjo dodano vrednost za Unijo, medtem ko bi glavno odgovornost za jedrsko varnost še naprej nosila zadevna država članica. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(8)

Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti zadevne države članice iz pristopne pogodbe, zlasti iz Protokola št. 4.

(9)

Za razgradnjo jedrske elektrarne, zajete v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti, da bi zagotovili največjo možno učinkovitost in pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(10)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih podpirajo, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zadeva ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (2), ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (3) ter okolju, zlasti Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih te dejavnosti podpirajo, bi morale temeljiti na posodobljenem načrtu za razgradnjo, ki bi zajemal dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire. Stroške bi bilo treba ugotoviti v skladu z mednarodno priznanimi standardi za stroškovno oceno razgradnje, kot je na primer mednarodna struktura za razčlenitev stroškov razgradnje (International Structure for Decommissioning Costing), ki so jo skupaj objavile Agencija za jedrsko energijo, Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija.

(12)

Komisija bi morala zagotoviti učinkovit nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovila najvišjo dodano vrednost za Unijo pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi zadevna država članica. Sem spadata učinkovito merjenje uspešnosti in ocena korektivnih ukrepov med programom Ignalina.

(13)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(14)

Ker ciljev te uredbe, zlasti v zvezi z določbami za zadostna finančna sredstva za nadaljevanje varne razgradnje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)

Nekateri ukrepi v okviru programa Ignalina lahko zahtevajo visoko stopnjo financiranja s strani Unije, ki lahko v izjemnih in dobro utemeljenih primerih zagotovi financiranje do višine celotnega zneska. Kljub temu bi bilo treba storiti vse potrebno, da se nadaljuje praksa sofinanciranja, ki je bila uvedena pri predpristopni pomoči in pri pomoči, zagotovljeni v obdobju 2007–2013 za napore Litve pri razgradnji, pa tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem letnih programov dela in podrobnih izvedbenih postopkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(17)

Uredbo Sveta (ES) št. 1990/2006 (7) bi bilo treba razveljaviti.

(18)

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2011 o finančni pomoči EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter zadevna priporočila in odgovor Komisije so bili ustrezno upoštevani –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba uvaja za izvajanje finančne podpore Unije za ukrepe, povezane z razgradnjo enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljnjem besedilu: program Ignalina).

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilj programa Ignalina je pomagati zadevni državi članici, da bo dosegla dokončno stanje v postopku razgradnje enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom za razgradnjo, ter hkrati ohraniti najvišjo raven varnosti.

2.   Glavni specifični cilji programa Ignalina v obdobju financiranja so:

(a)

praznjenje jedra reaktorja enote 2 in reaktorskih bazenov za gorivo enot 1 in 2 v suhem objektu za skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva; meri se glede na število sestav brez goriva;

(b)

varno vzdrževanje enot reaktorja; meri se glede na število zabeleženih izrednih dogodkov;

(c)

izvajanje razgradnje v turbinski dvorani in drugih pomožnih zgradbah ter varno ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji v skladu s podrobnim načrtom za ravnanje z odpadki; meri se glede na vrsto in število razgrajenih pomožnih sistemov in količino ter vrsto varno pripravljenih odpadkov.

3.   Program Ignalina lahko vključuje tudi ukrepe za ohranitev visoke ravni varnosti v enotah v postopku razgradnje, vključno s podporo za osebje jedrskih elektrarn.

Člen 3

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa Ignalina za obdobje od 2014 do 2020 v tekočih cenah znašajo 229 629 000 EUR. Ta uredba v nobenem pogledu ne prejudicira finančnih obveznosti v prihodnjih večletnih finančnih okvirih.

2.   Komisija v okviru vmesnega vrednotenja iz člena 9 do konca leta 2017 pregledala uspešnost programa Ignalina in ocenila napredek programa Ignalina glede na mejnike in ciljne datume iz člena 7. Na podlagi rezultatov te ocene je mogoče pregledati znesek odobritev za program, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med program Ignalina ter programa Kozloduj in Bohunice, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (Euratom) št. 1368/2013 (8), da bi tako upoštevali napredek pri izvajanju programov in zagotovili, da načrtovanje programov in dodelitev sredstev temeljita na dejanskih plačilnih potrebah in absorpcijskih zmogljivostih.

3.   Finančna sredstva, dodeljena za program Ignalina, lahko krijejo tudi stroške, povezane s dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev Zlasti se lahko krijejo stroški študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih ukrepov, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Unije znotraj institucij, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe in stroški, povezani z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, ter vsi drugi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa Ignalina.

Finančna dodelitev za program Ignalina lahko krije tudi stroške tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1990/2006.

Člen 4

Predhodni pogoji

1.   Do 1. januarja 2014 Litva sprejme ustrezne ukrepe za izpolnitev naslednjih predhodnih pogojev:

(a)

skladnost s pravnim redom Pogodbe Euratom na področju jedrske varnosti; zlasti kar zadeva prenos Direktive 2009/71/Euratom in Direktive 2011/70/Euratom v nacionalno zakonodajo;

(b)

vzpostavitev finančnega načrta v nacionalnem okviru, v katerem bi bili opredeljeni celotni stroški in predvideni viri financiranja, potrebni za varno dokončanje razgradnje jedrskih enot, vključno z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, v skladu s to uredbo;

(c)

predložitev Komisiji revidiranega podrobnega načrta za razgradnjo, razčlenjenega do ravni dejavnosti razgradnje, vključno s časovnim načrtom in ustrezno stroškovno strukturo na podlagi mednarodno priznanih standardov za stroškovno oceno razgradnje.

2.   Litva Komisiji zagotovi potrebne informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojev iz odstavka 1, in sicer najpozneje do roka za sprejetje proračunske obveznosti v letu 2014.

3.   Komisija pri pripravi letnega delovnega programa za leto 2014 iz člena 6(1) oceni informacije iz odstavka 2. Če poda Komisija obrazloženo mnenje, da je prišlo do kršitve v skladu s členom 258 PDEU zaradi neizpolnjevanja predhodnih pogojev iz odstavka 1(a) ali če predhodni pogoji iz odstavka 1(b) ali 1(c) niso zadovoljivo izpolnjeni, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) sprejme odločitev o začasni ustavitvi vse ali dela finančne pomoči Unije. Takšna odločitev se odraža v sprejetju letnega delovnega programa za leto 2014. Znesek začasno ustavljene pomoči se določi v skladu z merili, določenih v izvedbenem aktu iz člena 7.

Člen 5

Oblike izvajanja

1.   Program Ignalina se izvaja v eni ali več oblikah, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9), zlasti z nepovratnimi sredstvi in javnimi naročili.

2.   Komisija lahko izvajanje finančne pomoči Unije v okviru programa Ignalina prenese na organe iz člena 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 6

Letni delovni programi

1.   Na začetku vsakega leta Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) z izvedbenimi akti sprejme letni delovni program za program Ignalina, v katerem so določeni cilji, pričakovani rezultati, s tem povezani kazalniki uspešnosti in časovni razpored uporabe sredstev v okviru posamezne letne finančne obveznosti.

2.   Na koncu vsakega leta Komisija pripravi poročilo o napredku izvajanja dela, opravljenega v preteklih letih. To poročilo o napredku se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ter je osnova za sprejetje naslednjega skupnega letnega delovnega programa.

Člen 7

Podrobni izvedbeni postopki

Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) do 31. decembra 2014 z izvedbenimi akti sprejme podrobne izvedbene postopke za program Ignalina za celotno trajanje programa. V teh izvedbenih aktih so za program Ignalina podrobneje opredeljeni cilji, pričakovani rezultati, mejniki, ciljni končni datumi in ustrezni kazalniki uspešnosti. Izvedbeni akti vsebujejo pregledan podrobni načrt za razgradnjo iz člena 4(1)(c), ki služi kot osnova za spremljanje napredka in pravočasno doseganje pričakovanih rezultatov.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, finančni interesi Unije zaščitijo s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi ter, če se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva financiranje Unije, v skladu s postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (11), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom, sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih, sklepih o donacijah in pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem iz navedenih odstavkov v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 9

Vmesno ocenjevanje

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami najpozneje do 31. decembra 2017 pripravi poročilo o vmesnem ocenjevanju doseganja ciljev vseh ukrepov v zvezi s programom Ignalina na ravni rezultatov in učinkov, učinkovitosti porabe sredstev in njene dodane vrednosti za Unijo, kar je podlaga za odločitev o podaljšanju, spremembi ali opustitvi ukrepov. V ocenjevalnem poročilu so obravnavane tudi možnosti za spremembo specifičnih ciljev in podrobnih izvedbenih postopkov, opisanih v členu 2(2) oziroma členu 7.

2.   Pri vmesnem ocenjevanju se upošteva napredek glede na kazalnike uspešnosti iz člena 2(2).

3.   Komisija zaključke ocenjevanja iz odstavka 1 posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 10

Končno ocenjevanje

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede naknadno ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti programa Ignalina ter učinkovitosti financiranih ukrepov z vidika učinkov, porabe sredstev in dodane vrednosti za Unijo.

2.   Pri končnem ocenjevanju se upošteva napredek glede na kazalnike uspešnosti iz člena 2(2).

3.   Komisija zaključke ocenjevanja iz odstavka 1 posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 11

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 12

Prehodne določbe

Ta uredba do zaključka zadevnih projektov ne vpliva na njihovo nadaljnje izvajanje ali spreminjanje niti na njihov celotni ali delni preklic, prav tako pa ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje finančne pomoči, ki jo je dodelila Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1990/2006 ali katere koli druge zakonodaje, ki se za navedeno pomoč uporablja na dan 31. decembra 2013 in ki se za zadevne ukrepe uporablja do njihovega zaključka.

Člen 13

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1990/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2013

Za Svet

Predsednik

V. MAZURONIS


(1)  UL L 236, 23.9.2003, str. 944.

(2)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov. (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(3)  Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(4)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(5)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1990/2006 z dne 21. decembra 2006 o izvajanju Protokola št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi k Aktu o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije (program Ignalina) (UL L 411, 30.12.2006, str. 10).

(8)  UREDBA SVETA (EURATOM) št. 1368/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji in na Slovaškem in razveljavitvi uredb (Euratom) št. 549/2007 in (Euratom) št. 647/2010 (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).